PESNI 0-99

Ko vidim plapolati črno zastavo.

Ko vidim plapolati črno zastavo
naprimer pred enim blokom,
se spomnim, da je vse relativno.

Kot.

Lahko bi izmeril kot, pod katerim
zavija cesta.
Ha, da me zbije avto in se postavi tam svečo…?

Odmor.

Raje si vzemi odmor, kot pravico do samoodločanja.
Je manj stresno in našel boš somišljenika.

Natek.

Brez veze mislim na pirhe;
izpit je pred božičem-
vera pa ne čaka,
mene nateka kamorkoli grem,
najsibodi na otok ali le čez cesto po
medvedjo salamo.

5/99 Resnica.

Zavedam se, da izgubljam čas.

Lepe, dobre in priznane
pesmi pišejo le pravi pesniki,
jaz pa sploh nisem pesnik,
moje pisanje je le polnilo, balast in ukana.

Pesni pa vendarle pišem;
zato sem lahko vsaj pesmik.

In to niti ni nobena besedna igra -
je norost in pomanjkanje stika z realnostjo.

Pa sveta preproščina.

Lahko bi se tudi reklo, da sem pravi jebiveter.

6/99 Sprehod, posebni.

Zanimivo je listje, ki sestavlja
figure na tleh.
Ta jesen to dela.
Nasproti prideš ti, morana.
Zadaj le pritajen zvok mesta,
ti pa rečeš:
»Prezebla sem že. Iskala sem te dolgo časa.
Pridi, greva; a vedi, tudi v meni je strah.«

7/99 Strah.

Ni si lahko omisliti veselja,
ki ga lahko nekdo zaigra.
Stalni virtuoz je presežen z zanosom.
Veselje nekaj kuje v nebo,
nič slabega.
Dolga pot je sicer prehitra, a
vijuga se dlje kot ponavadi.
Igraj veselje, daj še.
Lepo je.
Kljub temu, da je farsa.
Toda veselje se nenadoma osenči,
takrat pa je bolje,
da me ni poleg – sem v strahu,
da bi to videl.
In to precej.

8/99 Dobro vprašanje.

V glavnem ji ni bilo jasno dvoje;
- ali bova na zimo ostala sama?
- koliko ima še energije za moj dotik?

Vedno sva ostala pri tem, da sem jo vabil
v vesolje – ostajala je dol, v mestu.
Ko sem napačno precenil, da je
časa še dovolj…
…neverjetno, v vesolje je odšla sama.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 2.5 Slovenia License.

–>

1/99 Opcija.

Oceni se na hitro med ena in deset,
enkrat, ko si malo sam. Naprimer na stranišču.
Opazil boš, kako prijetno hladno bo
naslednje pivo.
Prijetno bo ohladilo suho grlo…
…vse ostalo pa…

porca mizerija,

z nožem v vrat,
skok pod vlak;

gun v glavo, glava v pečici in
plin na ful, britev v ročici;

zapestje v šipo in
likalnik v kad, obešen pod lipo;

No…
Okej, morda sem pretiraval,
je pa opcija.

2/99 Preberi znova

*Ko so tekle tvoje besede, se je slišalo
v božje rame.
Lepa si bila, pa si izgubila pamet.
Strahu je bilo dovolj, zato je vedela
mesta, kraje – vedela je, da bo le letela,
nikoli dospela.
Ponos se pač dviga in spušča kot letalo
težav.
Krivice tečejo in zastajajo…
celi tumor pa se pojavi v rdeči mlaki,
ko poteče in
jo nasledi panični upor

(*preberi znova)

3/99 Vagon.

Vzel sem snežno kepo,
na njej je pisalo:
»Januar bo težak.«
Med prsti se je topila in je
nisem vzel resno.
Spomnila me je nate;
zakaj si se podala v zgodbo,
če je njen konec preplah.
Nato mi je postalo hudo;
na prsih sem imel parkiran vagon-
prisluhni mi, teža bo izginila,
ko boš ostarela.

4/99 A.

Na moje začudenje si nato le odprla usta
In rekla: »A….?«
A se reče konju.

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 2.5 Slovenia License.

–>